logo-mini

OD ROŽ SE UČIMO CVETENJA

V TRENUTKIH, KO SE V NARAVI ZNEBIMO OBREMENJENOSTI, SE OD ROŽ UČIMO CVETENJA. DR. JULIUS KUGY (1858-1944), HUMANIST IN OČE ALPINIZMA V JULIJSKIH ALPAH JE VSE ŽIVLJENJE ISKAL. ISKAL JE DROBNO SREBRNKASTO CVETKO, SCABIOSO TRENTO IZ HERBARIJA FRANCOSKEGA NARAVOSLOVCA BALTHASARJA HACQUETA (1739-1815). SCABIOSA JE ZA KUGYA POSTALA KRALJIČNA IZ DEVETE DEŽELE. OBSEDEN OD ISKANJA MISTIČNE RASTLINICE, JE ZAČEL ODKRIVATI TAKRAT ŠE NEZNANI SVET JULIJSKIH ALP. HODIL JE IN PLEZAL TER OPRAVIL OKOLI 50 PRVENSTVENIH VZPONOV V MONTAŽU, JALOVCU, ŠKRLATICI, MANGRTU, VIŠU TER TRIGLAVU. VIDEL JE VSE CVETOČE KRASOTE IN VSO EKSOTIČNO LEPOTO NAŠIH ALP, DA BI NA KONCU ŽIVLJENJA ŽALOSTNO ZAPISAL: »VSE, KAR IMAJO REDKIH CVETIC, SO MI POKLONILE TE GORE. LE ONE, KI SEM JO ISKAL, NE«. BI SODOBNEMU ČLOVEKU SKRIVNOSTNA MALA CVETICA LAHKO PODŽGALA DOMIŠLJIJO IN GA NAPOTILA VISOKO V GORE?

ČE ODPRETE GOOGLE MAPS SE VAM BO ZAZDELO, DA SO NEBESA POTOPLJENA V ZELENO MORJE. SOŠKA DOLINA JE PORAŠČENA Z GOZDOVI LISTAVCEV, NAJVEČ Z BUKVIJO. DA SO SE V 6. STOLETJU LAHKO NASELILI, SO SLOVANSKI STAROSELCI TE GOZDOVE SKRČILI. IZ ZELENEGA MORJA KOT OTOČKI ŠTRLIJO VASI IN ZASELKI. O SOBIVANJU Z GOZDOVI, DREVESI IN NARAVO PRIČAJO TOPONIMI IN PRIIMKI.