IME LIVEK IZVIRA IZ PREDSLOVANSKIH ČASOV. PRVIČ JE BILO ZAPISANO PRED 1500 LETI, PO LATINSKO, LIVISCHIA. ČEZ LIVŠKO JE BILO OD LETA 1521 DO DANAŠNJIH DNI SPELJANIH VSAJ DESET MEJNIH PASOV. NAJBOLJ JE LIVŠKO DUŠO ZAZNAMOVALO OBDOBJE SERENISSIME. LIVŠKO JE BILO POD OBLASTJO BENEŠKIH DOŽEV SKORAJ 300 LET. PREPLETENOST LIVŠKEGA S SLOVENSKO BENEČIJO (ITALIJA, FURLANIJA) JE ŠE VEDNO PRISOTNA. KLJUB MEJAM, DRŽAVNIM UREDITVAM IN POLITIČNIM REŽIMOM JE LIVEK VSELEJ ŽIVEL SVOJE ŽIVLJENJE. TAKO JE ŠE DANES. KOT DA BI BIL KRAJ NA ROBU.

MAJA 1915 SO LIVČANI ŠLI V BEGUNSTVO. PRAZNA VAS SE JE ZNAŠLA NA FRONTNI ČRTI ENEGA NAJVEČJIH SPOPADOV V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA. BITI LIVČAN S SENOŽETJO NA KUKU IN KOŠČKOM GOZDA NA MATAJURJU MED VOJNO NI NEKAJ, KAR BI VZBUJALO POZORNOST. KO SO SE LJUDJE ČEZ TRI LETA VRNILI, JE BILO VSE PORUŠENO. PO GOZDOVIH SO LEŽALI MRLIČI. PO SENOŽETIH SO ZIJALI KRATERJI. IZ STRELSKIH JARKOV SO LJUDJE NABRALI MATERIAL ZA OBNOVO. BODEČE ŽICE SO POSTALE OGRADE ZA PAŠNIKE. GRANATA JE POSTALA STOJALO ZA DEŽNIKE, STRELNE LINE TLAK ZA HLEVE, ČELADE SO POSTALE ZAJEMALKE ZA GNOJEVKO, VALOVITE PLEHNATE STREHE STRELSKIH JARKOV SO POSTALE STREHE ZA SENIKE… IN ŽIVLJENJE JE ŠLO NAPREJ.

PRVA SVETOVNA VOJNA JE MOČNO POSEGLA V ŽIVLJENJE TEH KRAJEV. NEME PRIČE VOJNE SO OSTANKI VELIKIH VOJAŠKIH OBJEKTOV NA OBMOČJU KOLOVRATA IN MATAJURJA. LIVEK JE BIL V ČASU SOŠKE FRONTE KOT MRAVLJIŠČE. PRED ZADNJO, 12. SOŠKO OFENZIVO (24.10.1917) JE BILO NA LIVŠKEM (DANES 250 PREBIVALCEV) OKOLI 40 TISOČ VOJAKOV. VOJNE ZGODBE PRIPOVEDUJEJO: KOBARIŠKI MUZEJ , MUZEJ NA PROSTEM »ZA GRADOM« NA POTI MIRU PO KOLOVRATU IN MUZEJSKA ZBIRKA, IMENOVANA »KOLOVRAT 1917« NA LIVKU.

«POZNATE KOBARID? POZNAM, SEM ODVRNIL. SPOMINJAL SEM SE, DA JE BILO TO BELO MESTECE Z ZVONIKOM V DOLINI. BILO JE ČISTO MESTECE IN NA TRGU JE BIL LEP VODNJAK,« JE V ROMANU ZBOGOM OROŽJE MED DRUGIM ZAPISAL ERNEST HEMINGWAY, AMERIŠKI NOVINAR IN PISATELJ. KNJIGO JE NAPISAL LETA 1928, IDEJO ZANJO PA JE DOBIL V DOGODKIH NA SOŠKI FRONTI IN PO BITKI PRI KOBARIDU. V KOBARIŠKEM MUZEJU IMAJO ERNESTU HEMINGWAYU POSVEČEN POSEBEN KOTIČEK, KJER SE POD NJEGOVO SLIKO V KNJIGO GOSTOV PODPISUJEJO VISOKI GOSTJE IN DRUGI OBISKOVALCI.

SENIKI SO POSEBNOST DOLINE IN SREDOGORJA NAD SOČO. SO EDINI OSTANEK STAROSELSKE GRADBENE KULTURE. NA TA NAČIN NAJ BI GRADILI ŽE V 12. STOLETJU. SENIKOV JE BILO NA STOTINE. ČEPRAV JIH JE VEČINA ŽE V RUŠEVINAH, TUDI KUPI NJIHOVEGA KAMENJA OHRANJAJO DOMAČA IMENA NEKDANJIH LASTNIKOV.

LIVŠKA ETNOLOGIJA JE BOGASTVO REVEŽEV. LIVČANI PRAZNUJEJO SV. FLORIJANA (JEVŠČEK), KRESNO NOČ OZIROMA SV. IVANA, SV. PETRA (PERATI) IN SV. JAKOBA (LIVEK). PRAZNOVANJA SO SKROMNA, PRISRČNA IN ODPRTA VSEM. PRAVLJIČNI LIK, KI ODSEVA LIVŠKO DUŠO, JE KRIVOPETA. TO JE SKRIVNOSTNA IN PAMETNA DIVJA ŽENA. PREPOZNAVNA JE PO NAZAJ OBRNJENIH STOPALIH. SKRIVA SE V GOZDOVIH IN JAMAH. VČASIH LJUDEM POMAGA, VČASIH NE. ODVISNO OD LJUDI. KOT SE ZA SKRIVNOST SPODOBI, LIVČANI O KRIVOPTAH NE GOVORIJO. SO STVARI, KI JIH LAHKO LE SLUTIŠ.

SIJ OGNJA PRITEGNE. KRES SKUPINO POVEZUJE IN JO POLNI S POZITIVNO ENERGIJO. KRESNIK, SIN OGNJENEGA BOGA, JE BIL POMEMBNO STAROSLOVENSKO BOŽANSTVO. DANES SO KRESOVI IN ROŽE KRESNICE (ARUNCUS DIOICUS) ZA SVETEGA JANEZA KRSTNIKA. IMENA SVETNIKOV MENJAMO, OSTAJA MAGIJA KRESOV V NOČI, KI SE BO PREVESILA V NAJDALJŠI DAN V LETU. 21. JUNIJ.

ZARADI LEPOTE TEH KRAJEV SEM SE PO KONČANI MEDICINI ODLOČIL ZA PRAKSO V DOLINI SOČE. SEDAJ SEM UPOKOJENEC IN ŠE VEDNO VELIK LJUBITELJ TE NARAVE. MOJE ZADOVOLJSTVO IN UŽITEK JE UREJANJE OKOLICE NEBES. MOČI OHRANJAM IN NABIRAM NA VZPONIH PO STRMIH STEZAH KUKA IN KOLOVRATA.

V ŽIVLJENJU SEM BILA DEKLE Z MORSKE OBALE, MATI DVEH HČERA, NOVINAR RESNEGA ČASOPISA. SEDAJ, KO ŽIVIM NA NEBESIH, SEM PRAVO NASPROTJE TEGA, KAR SEM BILA PREJ. MORJE SEM ZAMENJALA ZA HRIBE. MATERINSTVO NADOMEŠČA VLOGA NONE. OD NOVINARSTVA, KI JE NAČIN ŽIVLJENJA S HUDIČEVIM TEMPOM, SO MI OSTALI VEDOŽELJNOST, RADOVEDNOST IN ZNANJE. ČLANKOV NE PIŠEM VEČ. PAČ, ZA LIVČANE ENKRAT NA LETO NAPIŠEM PRAV POSEBNO PRAVLJICO. MORDA VAM JIH KDAJ POVEM.

PUPA IN LOLA STA NOVOFUNDLANKI. STA ŽE UTRUJENI OD DOLGEGA PASJEGA ŽIVLJENJA V HRIBIH. STA BITJI ČUDOVITEGA IN PLEMENITEGA ZNAČAJA. POOSEBLJATA MILINO. ZANJU V CELOTI VELJA, KAR JE ZA SVOJEGA PSA NAPISAL PESNIK LORD BAYRON. “LEPOTA BREZ NEČIMRNOSTI, MOČ BREZ PREDRZNOSTI, POGUM BREZ DIVJOSTI, VSE VRLINE ČLOVEKA BREZ NJEGOVIH PREGREH.” PUPA IN LOLA BOSTA V PASJE ONOSTRANSTVO ODŠLI BREZ ENEGA SAMEGA GREHA NA DUŠI.

NINJA JE PO VIDEZU IN DEJAVNOSTI VELIKA MAČKA, KI LOVI VSE KAR LEZE IN GRE. NJENA MAČJA DUŠA PRIPADA RODU SPECIALCEV VEŠČINE NINJUTSU, TOREJ NINDŽ. TAKO SE ZDI. JE NAJDENKA. JE IN NI HIŠNA MAČKA. IZGLEDA DOBRODUŠNA. V RESNICI TO NI. DELA TO, KAR SE JI ZDI. S PUPO IN LOLO IN PSI NASPLOH VZPOSTAVLJA ZAPLETENE DIPLOMATSKE ODNOSE. PO VSEM, KAR NAM JE IN ŠE BO UŠPIČILA, SE MI ZDI, DA JE MALO V SORODU S ČRNO MAČKO EDGARJA ALLANA POEJA.