}

V skalnatem svetu vse okoli Konjarske gute se razprostira skrivnostni svet brez konca in kraja: v skale vklesane začetnice imen, letnice, hišne številke, drobna sporočila, znamenja. Dedič Konjarske gute Toni Šavli obnavlja duhovno in materialno zapuščino prednikov. K zapuščini dodaja svoja sporočila vklesana v kamen in izklesana iz lesa.

 Sicer pa je tam vse kot na dlani. Samo oči moraš imeti odprte. Konjarska guta je:

 Tonijeve umetniške instalacije pripovedujejo o konjskih pastirjih

o konjevi telesnosti, ki je medij do človekove duhovnosti

O stenčasu, ki meri samo sončne ure in čas, ki ne mineva

O gorah s poganskimi imeni, o gorah, ki so večne

Smerokazi ukazujejo, da jim sledimo. Ubogamo.

Mimo prvega močila

Novim razgledom in razmišljanjem naproti.

Poskusimo z Oshom: “Življenje je nekaj nepojmljivega. Nobene potrebe ni bilo, da bi se zgodilo, a se je vseeno zgodilo. Čudež je, da obstajamo, da obstajajo drevesa in da obstajajo ptice. Še večji čudež je, da je preostalo vesolje mrtvo. Milijoni zvezd in na milijone sončnih sistemov je mrtvih.”

Na koncu pa tole.

Obet. Prihaja čas pomladnega obilja in čudenja po Oshovo: »Le na tem malem planetu Zemlja – ki je po svoji velikosti zgolj ničvreden mali prahec – se je zgodilo življenje. To je najbolj srečen kraj v celem vesolju. Tu ptice pojejo, drevesa rastejo, vse cveti: in tu so ljudje, ki ljubijo, pojejo in plešejo. Nekaj neverjetnega se je zgodilo.”