Živeli smo v belem bloku v Tolminu, s precej socialističnim izgledom. V četrtem nadstropju, z dvema balkonoma. Mama novinarka, oče zdravnik in dve punci. Ena bolj samosvoja kot druga.

Katja je vedno živela za zgodbe. Kot novinarka jih je trideset let objavljala v časopisu Delo. In še danes je moja mama prava enciklopedija posoških štorij, kar vprašajte jo. Sivolasi gospod s kondicijo in kosilnico na rami je Bojan, moj oče. Vse življenje zdravnik - pulmolog, kardiolog, diabetolog. Imam tudi odštekano kodrolaso sestro. Ana je najboljša kuharska mojstrica na svetu. A najprej je na tržaški univerzi z najboljšimi ocenami končala študij diplomacije, medtem ko sem sama študirala novinarstvo v Ljubljani. Pisalo se je leto 2002. In še vedno smo živeli v bloku. Mama pa je od nekdaj hrepenela po hiški, ne veliki. »Lov« je starša pripeljal na ruševine, pravzaprav pogorišče nekdanje smučarske koče na Livku nad Kobaridom.

S pogorišča vzniknejo Nebesa

Kraj smo dobro poznali. Oče naju je s sestro prav tu naučil prvih smučarskih korakov, tu smo v osemdesetih letih trenirali smučanje. Sidra so bila lesena. Koli iz leskovih vej. V livški koči smo se greli ob ognju in čaju gospodinje Zalke.

Kraj je bil torej izbran. Da bi z Nebesi ohranili arhetip pašnih planin, je bila zamisel takrat mladega arhitekta Roka Klanjščka, po rodu iz Kobarida. Danes je eden najbolj priznanih slovenskih arhitektov. Pogumna, celo drzna je bila takrat investicija - inovativna gradnja, uporaba jeklenih konstrukcij, avtohtonega kamna (Volčanski skrilavec), macesna, bakrenih streh …

Drzna in vizionarska odločitev

Za božične praznike leta 2003 so Nebesa sprejela prve goste. Petnajst let sta starša sama vodila turistično vasico in s svojo filozofijo in življenjskimi nazori postavila zgled slovenskemu turizmu. Vzporedno je Ana in z njo Hiša Franko rasla na gastronomskem zemljevidu sveta. Med zvezde jo je izstrelila epizoda Chef's table na Netflixu, leta 2017 je postala najboljša kuharska mojstrica sveta. Hiša Franko je zgolj 15 minut vožnje z Nebes.

Grški melos na Nebesih

Istega leta sem bila sama z družino pred težko odločitvijo. Naj po četrt stoletja zapustim varno zavetje Ljubljane in novinarski poklic ter se podam v nasledstvo Nebes?

Z odločenostjo moža Sama Kanellopulosa smo se podali novemu izzivu naproti. Tako je, malo za šalo, na Nebesih zavel grški melos. Samo je namreč grških korenin. Njegov praded je kot slepi potnik z ladjo pobegnil s Peloponeza v Trst pri rosnih šestnajstih letih in se nikdar ni vrnil. Samo je tisti, ki ves čas spodbuja posodobitve – tako smo v letu 2019 popolnoma prenovili notranjost hišic, z evropskimi sredstvi dosegli energetsko učinkovitost in samooskrbo, trudimo se za ničelni ogljični odtis.